miselnost
(z mojimi ilustracijami)
Thomas Edison je rekel, da je uspeh 1 % navdiha [inspiration oz. talent] in 99 % potenja [perspiration oz. trdo delo].
Zelo res.
Vseeno so v športu najvišja mesta rezervirana za športnike z najboljšimi fizičnimi sposobnostmi. Za naravne talente.
Ampak.
V zadnjih letih sem videla veliko atletov, ki so bili precej bolj nadarjeni od mene. Vendar niso bili pripravljeni delati tako trdo kot jaz.
Počasi so zaostajali. Večina jih je odnehala, ker so bili razočarani nad pomanjkanjem napredka.
Kakšna škoda! Kakšna potrata talenta!
Ne naredi iste napake. Odkrij svoj talent in ga razvijaj.
Samo v atletiki imaš na voljo več kot 30 disciplin. Velika verjetnost je, da si nadarjen(a) vsaj za eno.
Potreboval(a) boš klub in trenerja, ki ti bo pomagal odkriti tvoje talente in jih začeti razvijati.
V Sloveniji je 60+ atletskih klubov, članov Atletske zveze Slovenije. Izberi tistega, ki najbolj ustreza tvojim pričakovanjem.
Če živiš ali študiraš v Ljubljani, toplo priporočam AD Mass.
Ugotovi, v čem si dober/dobra — ali lahko to postaneš — in reci DA atletiki!
Zastavi si velike cilje. Ogromne cilje. Nore cilje!
Na primer, Olimpijske igre. Kaj je večjega od tega? Ali svoj ekvivalent Olimpijskih iger.
Karkoli že je, ciljaj visoko. Ciljaj odštekano visoko.
Kajti te sanje ti bodo pomagale skozi bolečino, strah in težke čase. (Jep, vse te prepreke ležijo na tvoji poti do uspeha).
Potem — in to je ključni del — “razstavi” svoj VELIKI cilj na majhne, merljive cilje.
Dnevne, tedenske, mesečne cilje. Z natančnimi časi, razdaljami in težami, ki jih moraš doseči na treningu vsak dan.
Dnevni cilji morajo biti zahtevni, a dosegljivi. Morajo biti izziv, da boš občutil(a) zadovoljstvo, ko boš zvečer pomislil(a) na svoj dan.
Priporočam teh pet korakov za določanje in doseganje dnevnih ciljev …
1. korak: Treniraj pridno in pametno vsak dan.
2. korak: Dosegaj tedenske / mesečne mejnike (čas, razdalja, teža …).
3. korak: Dovoli telesu (in glavi), da se prilagodi večjim obremenitvam.
4. korak: Postopno povečaj cilje in intenzivnost treninga.
5. korak: Počivaj. Regeneriraj se. Ponovi od začetka.
Vedno izmeri in zapiši rezultate treninga in svoj napredek. To je super pomembno. Če tega ne narediš, boš taval(a) v temi in to te ne bo pripeljalo nikamor.
V športu — kot v življenju nasploh — ni uspeha čez noč. Ne pozabi, da je tvoj največji dosežek, tvoj najbolj bleščeč rezultat, lahko oddaljen od tega trenutka celo desetletje. Bilo bi se mu škoda kar odreči, kajne?
Zato si zastavi cilje in mejnike pametno in preudarno. Pomagali ti bodo ostati na pravi poti do končnega uspeha.
In bodi potrpežljiv(a). Trajalo bo leta.
“Večina ljudi precenjuje, kaj lahko stori v enem letu, in podcenjuje, kaj lahko stori v desetih letih.”
—Bill Gates
To je najtežji del. Brez dvoma.
Delati intenzivne šprinte, dolge distance, in težke uteži — in delati to pravilno — je vedno freaking naporno.
Tudi takrat, ko gre vse po maslu. In še posebej takrat, ko ne gre.
Kako se motiviraš?
Jaz pomislim na to, kako me vsak trening še za en korak približa mojim ciljem.
Tole je dogovor, ki ga imam sama s seboj: karkoli me približa mojim sanjam — in je etično in mi ne škodi — to naredim.
Še eno osebno pravilo …
Nikoli ne preskočim treninga. Tudi če se ne počutim dobro ali če bi bila raje kje drugje. Kljub temu grem in naredim, kar je v planu.
Zakaj?
Ker vem, da če bom enkrat izpustila trening, bom imela izgovor, da to naredim tudi drugič.
“Tvoje telo lahko prenese skoraj vse. Glava je tista, ki jo moraš prepričati.”
Vem tudi, da ne glede na to, kako utrujena ali nerazpoložena se počutim pred vadbo, se bom po treningu vedno počutila bolje.
Trije razlogi za to:
1. Ker sem premagala svojo trenutno šibkost.
2. Ker je telesna aktivnost sama po sebi poživljujoča.
3. In najpomembnejše, ker sem izpolnila svoje dnevne cilje in se še za korak približala svojemu VELIKEMU cilju.
Za uspeh v športu — ali kakršenkoli uspeh v življenju — je bistveno, da veš, kaj delaš. Da razmišljaš s svojo glavo in se odločaš pametno.
Kar je definitivno najtežji del uspeha.
Le redki športniki se tega zavedajo. Natančno vedo, ker hočejo in trdo delajo, da to dosežejo.
Ampak tako enostavno je delati stvari na napačen način. Tako enostavno je zgrešiti kaj pomembnega.
Ko sem pri dvanajstih začela z atletiko, nisem imela pojma o tem športu. Vedela sem “zakaj” atletika, ne pa tudi “kaj”, “kdaj” ali “kako”.
Nisem se spraševala o stvareh. Samo naredila sem, kar mi je naročil trener. (Vem, nekateri ne naredijo niti tega.)
Počasi sem dojela, da to ne bo dovolj. Da, če se želim izboljšati, bom morala razumeti, kako stvari delujejo.
Postajala sem pozorna na to, kako drugi izvajajo vaje, tekaške rutine, šprinte, itd. Na stezi, v fitnesu, na TV in spletu.
Kmalu sem začenjala razlikovati dobro tehniko od slabe, hiter štart od počasnega, fit postavo od ne ravno fit postave.
Vizualizirala sem pravilne gibe in jih skušala ponoviti na treningu. Zdelo se je, da deluje.
Vendar ni enostavno. Če želiš biti v evropskem, da ne rečem svetovnem vrhu, moraš razmišljati o “milijonu” stvari.
Vrhunski dosežek v športu je danes znanost in umetnost. Naravnost noro je, kako kompleksno je vse skupaj.
Dober trener z dobrim programom je goli minimum. Team strokovnjakov je vedno boljša opcija.
A vse se začne pri nas atletih. Najpomembnejši član zmagovalne ekipe si TI.
Vzemi svojo športno pot v svoje roke. Uporabljaj svojo glavo na treningih in tekmah.
In ne pozabi …
Ko si pametnejši, si močnejši, hitrejši in boljši.
Uspešni športniki, tisti vrhunski posamezniki, imajo eno pomembno skupno lastnost. Neomajno optimistični so.
Izžarevajo pozitivno energijo in jo radi širijo naokrog. Slèdi jim, beri njihove zapise in preživi čim več časa z njimi.
Če si pogosto obkrožen(a) z negativnimi ljudmi, to lahko slabo vpliva nate. Saj veš, to so ljudje, za katere se zdi, da z užitkom kritizirajo druge (in sebe) in se stalno pritožujejo nad vsem in vsakim.
To niso zdravi odnosi. Lahko te stanejo napredka in uspeha.
Morda se boš želel(a) odmakniti od teh ljudi ali preživeti manj časa z njimi.
Tudi če je to tvoj trener. Še posebej, če je to tvoj trener.
“Tvoje telo lahko prenese skoraj vse. Glava je tista, ki jo moraš prepričati.”
Druga pomembna stvar je, kako se pogovarjaš s sabo. To je enako pomembno kot to, kako se pogovarjaš z drugimi. Pravzaprav še bolj.
“Zmorem” in “uspelo mi bo” sta dva dobra primera pozitivnega samogovora, pa tudi “obvladaš” in “maš to” ali podobno.
Poskušaj se navaditi, da na treningih in tekmovanjih zamenjaš negativne misli s pozitivnimi, takoj ko se pojavijo. Pravzaprav, zakaj ne bi tega naredil(a) vsak dan in v vsaki situaciji?
Naš notranji glas in samozavest sta lahko naša najboljša prijatelja. Ali pa najhujša sovražnika.
Na športnih tekmovališčih imamo dovolj tekmecev. Ne hranimo še enega nasprotnika v glavi.
Bodimo samozavestni. Razmišljajmo pozitivno.
Lažje reči kot storiti, kadar treniraš in tekmuješ na visokih obratih.
Vseeno …
A) če poznaš svoje telo,
B) če ga dobro hraniš in hidriraš,
C) če imaš dobrega fizioterapevta, maserja in TMG analitika,
D) in če redno delaš preventivne vaje …
… boš močno zmanjšal(a) verjetnost, da se ti bo zgodilo kaj zoprnega.
Za uspeh v športu moraš ostati zdrav(a) in fit.
Vsaka poškodba ali bolezen te lahko vrne na začetek. Izgubiš lahko tedne, celo mesece trdega treninga. Mnogi so odnehali zaradi kroničnih poškodb ali bolečin.
Pamet v roke. Nauči se, kako deluje tvoje telo in dobro skrbi zanj. Ne potiskaj ga čez meje, še posebej ne, ko je utrujeno..
Izogibaj se riskantnim stvarem in nespametnim nesrečam. A privoči si zabavo izven (uspešne 🙂 ) sezone.
Zgodaj sem se naučila, da je treba imeti jasen načrt, kaj narediti in kam iti, če se kaj zgodi. Pri vsaki poškodbi sta čas in terapija bistvenega pomena.
Kot v vseh drugih poklicih obstajajo dobri strokovnjaki in odlični strokovnjaki. Delaj z najboljšimi.
Karkoli se zgodi, ohrani pozitivnost.
In nikoli ne odmakni oči od svojih sanj, ki se skrivajo za hribi in dolinami življenja.
Nihče ne mara porazov.
Nihče ne mara, da ga kličejo zguba ali luzer. Ali da si to misli o sebi..
Zapomni si, uspeh in napredek sta najboljša obramba pred porazi..
Najboljši način, da redno napreduješ, je trdo in pametno delo, pozitiven odnos do stvari in vztrajnost, nepopustljivost, ne glede na to, kaj se zgodi.
Morda pa vse to že delaš, pa vseeno ni napredka.
Ali pa se otepaš poškodbe, ki se ne pozdravi, ali bolečine, ki noče izginiti.
Morda pa nimaš podpore družine in prijateljev. Ali celo svojega trenerja.
To je bedno. To je res bedno.
Poskusi gledati na stvari z drugega zornega kota.
Ne gre samo za rezultate. Ne gre samo za to, da smo najboljši in osvajamo medalje in lovorike.
Če odnehaš, lahko izgubiš nekaj ali vse od tega. Zato nadaljuj, na vsak način se splača!.
Glede na raziskave Nike in Fundacije za ženske športe (Women’s Sports Foundation), dekleta veliko pogosteje opuščajo šport (ali se sploh ne vpišejo v športne programe). Kar dvakrat pogosteje kot fantje.
Če čutiš potrebo, da se o tem pogovoriš, se obrni na nekoga, ki mu zaupaš. Pogovor z osebo,, ki te razume, vedno pomaga.
Če nimaš nikogar primernega pri roki v tem trenutku, me lahko kontaktiraš. Rada pomagam, če le lahko.
“Your body can stand almost anything. It’s your mind that you have to convince.”
